Pogosta vprašanja

Koliko časa imam za vložitev zahtevka oziroma uveljavljanja odškodnine? Na vrh strani

Relativni zastaralni rok je tri leta od nezgode; v določenih primerih pa je lahko tudi tri leta od zaključka aktivnega zdravljenja (kot zaključek zdravljenja se praviloma šteje dan, ko je bil zaključen prvi bolniški stalež). Absolutni zastaralni rok poteče v petih letih od dneva nezgode in po poteku tega roka odškodnine v nobenem primeru ni več mogoče zahtevati.

Priporočamo, da odškodnino uveljavljate v roku največ treh let od nezgode, saj če boste čakali dlje, lahko pride do zastaranja delne ali celotne odškodnine. Torej ne čakajte predolgo; nikoli ne morete biti prehitri, lahko pa ste prepozni! V vsakem primeru se posvetujte z odvetnikom, ker velikokrat odškodnina tudi po preteku treh let še ni zastarana in jo je še vedno mogoče uveljaviti.

Koliko so stroški in kdaj jih morajo stranke plačati? Na vrh strani

Naša odvetniška pisarna za svoje storitve zaračuna stranki stroške, ki so odvisni od količine vloženega dela in porabljenega časa. Stroški znašajo največ 10% od izplačane odškodnine, pogosto tudi manj. Stranka te stroške plača šele, ko prejeme denar. Stranka do izplačila odškodnine nima nikakršnih stroškov.

Kako dolgo je potrebno čakati na odškodnino? Na vrh strani

Kako dolgo oškodovanec čaka na izplačilo odškodnine, je odvisno od zapletenosti primera, od zavarovalnice, ki zahtevek obravnava, in od tega, ali nam stranka že takoj dostavi popolne podatke o povzročitelju nezgode. Naša odvetniška pisarna najkasneje v petih delovnih dneh vloži odškodninski zahtevek pri odgovornostni zavarovalnici oz. odgovorni osebi. Vsaka zavarovalnica ima svoj sistem likvidacije škod in pri različnih zavarovalnicah traja različno dolgo, da pošljejo poravnalno ponudbo; nekatere so za silo korektne, nekatere pa katastrofalne.

Trajanje reševanja zahtevka pri zavarovalnici je odvisno tudi od vrste nezgode, saj mora zavarovalnica je v primeru razjasnjevanja krivde za nezgodo (temelja odgovornosti) pridobiti izjavo svojega zavarovanca (osebe, ki je odgovorna za nezgodo). Odzivnost zavarovanca (odgovorne osebe) odločilno vpliva na trajanje celotnega izvensodnega postopka. Z vsemi sredstvi se potrudimo, da zavarovalnice čimprej odgovorijo in posredujejo poravnalne ponudbe. Imamo zaposlenega uslužbenca zgolj za to, da na zavarovalnicah urgira odgovore; če zavarovalnica ne odgovori v roku, jo prijavimo odgovornim državnim inštitucijam. V praksi je tako, da v nespornih primerih pridobimo prvo ponudbo v roku treh do štirih tednov od poslanega zahtevka; v bolj zapletenih primerih pa to traja približno mesec in pol do dva.

Kolikšna je višina odškodnine, ki jo lahko pričakujem? Na vrh strani

Višina odškodnine je različna pri vsakem primeru, tako da je na to vprašanje težko odgovoriti brez temeljitega pregleda zdravstvene in druge dokumentacije. V osnovi pa je odvisna predvsem od vrste poškodbe, dolžine in poteka zdravljenja ter obsega trajnih posledic. Pomembna je tudi starost oškodovanca, spol, poklic, hobiji,... Potrebno je razumeti, da lahko imata dve osebi z enako poškodbo (npr. zlom noge v goleni) popolnoma različno zdravljenje – nekdo ima srečo in sanira enako poškodbo veliko hitreje in brez komplikacij, medtem ko lahko drugi prestaja dolgotrajno zdravljenje in mu ostanejo hude trajne posledice. Logično je, da je slednji upravičen do veliko višje odškodnine. Višine odškodnine ne določa noben predpis, ampak sodna praksa, ki se je izoblikovala skozi desetletja. Zato lahko pravilno oceno višine odškodnine poda le odvetnik z dolgoletnimi izkušnjami na področju odškodninskega prava, na podlagi temeljitega pregleda zdravstvene dokumentacije in ostalih pomembnih podatkov.

Kdaj sem upravičen do odškodnine? Na vrh strani

Do odškodnine ste upravičeni v vseh primerih, ko je prišlo do telesnih poškodb in za to niste odgovorni sami. Poudarjamo da morate za določitev obsega škode razpolagati z ustrezno zdravstveno dokumentacijo (izvidi, izpisek iz zdravstvenega kartona, zdravniško potrdilo...).

Navajamo nekaj tipičnih primerov:

  • prometne nesreče,
  • delovne nesreče,
  • nesreče na javnem ali zasebnem prostoru,
  • nesreče na javnem ali zasebnem prostoru,
  • nesreče na javnem ali zasebnem prostoru,
  • padci na spolzkih ali poškodovanih tleh,
  • smrt bližnjega (zakonca, otroka, starša, brata, sestre...),
  • poškodba otroka v šoli ali vrtcu,
  • prometne nesreče,
  • tuja nepazljivost,
  • tuje neprimerno vedenje,
  • ste žrtev kaznivega dejanja,
  • ostale poškodbe, za katere ste odgovorni sami in imate za to sklenjeno nezgodno zavarovanje.

Potrebno se je zavedati, da je vsak primer specifičen, uspešnost rešitve primera pa je odvisna od izkušenj in znanja tistega, ki vam bo odškodnino urejal. Svetujemo vam, da se v vsakem primeru brezplačno pozanimate v naši pisarni, tudi če ste drugje dobili informacijo, da do odškodnine niste upravičeni.

Kdaj sem kot oškodovanec upravičen do rente? Na vrh strani

Oškodovanci imajo pravico do mesečne rente predvsem zaradi:

  • potrebe tuje pomoči (npr. oškodovanci, ki zaradi hude trajne invalidnosti niso več sposobni skrbeti zase in potrebujejo tujo pomoč za nego, postrežbo,...)
  • manjših bodočih prihodkov (razlika v plači, razlika v prodaji kmetijskih izdelkov, nezmožnost pridobivanja dohodka...),
  • stroškov za ohranjanje obstoječega zdravstvenega stanja.

Kaj je izvensodni postopek? Na vrh strani

Je postopek urejanja odškodnine brez sodišča. Po opravljenem razgovoru s stranko, ter prevzemu in preučitvi dokumentacije, sestavimo odškodninski zahtevek, ki ga naslovimo na zavarovalnico oziroma drugo odgovorno osebo. Po potrebi v dogovoru z zavarovalnico organiziramo izdelavo izvedenskega mnenja glede obsega škode (izvedenci medicinske stroke, avtomobilske stroke,..). Nato pridobimo poravnalno ponudbo. Po prejemu poravnalne ponudbe se z zavarovalnico pogajamo in skušamo doseči sprejemljiv dogovor o višini odškodnine. Približno 80% zadev rešimo sporazumno s poravnavo in se tako izognemo sodnemu postopku.

Kaj je sodni postopek? Na vrh strani

Kadar zadeve ni mogoče rešiti sporazumno (še posebej pomembni so primeri, ko zavarovalnica pri pri težjih poškodbah ponudi bistveno prenizko odškodnino), stranki pošteno predstavimo potek sodnega postopka, prednosti in slabosti, možnosti za uspeh v pravdi, ter razložimo, kakšni stroški nastanejo v sodnem postopku. V dogovoru s stranko na sodišče vložimo tožbo in stranko zastopamo v celotnem postopku; od zavarovalnice pa zahtevamo takojšnje izplačilo nespornega dela ponujene odškodnine. S stranko se dogovorimo za plačilo odvetniških stroškov ali po odvetniški tarifi glede na opravljeno delo, ali glede na dosežen uspeh v pravdi. Če ocenimo, da so možnosti za uspeh majhne, strankam odsvetujemo vložitev tožbe in jih odvračamo od nesmiselnih in dragih pravd. Stranka naše odvetniške stroške plača šele na koncu vseh postopkov, ko prejeme denar. Praviloma je sodni postopek relativno dolgotrajen (ponavadi 1,5 – 2 leti, lahko tudi več), vendar pa od odškodnine tečejo zakonske zamudne obresti in je zato končni znesek odškodnine ustrezno višji. Pogosto pa tudi po vloženi tožbi (med samim sodnim postopkom) uspemo z nasprotno stranko skleniti poravnavo in tako postopek predčasno zaključimo.

Kaj je odbitna franšiza? Na vrh strani

Odbitna franšiza je lastna udeležba zavarovanca (odgovorne osebe) pri škodi. Ob sklenitvi nekaterih zavarovanj si namreč zavarovanec lahko izbere delež škode, ki ga bo v primeru škodnega primera kril sam, iz svojega žepa. Ta delež, imenovan franšiza (ali tudi samopridržaj, ali lastna udeležba), je lahko izražen v odstotku zavarovalne vsote, v odstotku nastale škode ali v absolutnem znesku.

Naprimer pri kasko zavarovanjih vozil je franšiza določena v odstotku zavarovalne vsote (glede na vrednost vozila) in lahko znaša 1 %, 2 %, 4 % ali 8 %. Če zavarovanec izbere višjo odbitno franšizo, je zavarovalna premija nižja, vendar pa v primeru nezgode prejme toliko manjšo zavarovalnino.