Odškodnina

KAJ JE ODŠKODNINA

Zakaj prepustiti urejanje odškodnine za telesne poškodbe odvetniku?

Telesne poškodbe, ki izvirajo iz nezgode (delovna, prometna, na javni površini,…) so v večini primerov več kot zgolj poškodbe, ki zahtevajo zdravljenje: lahko ste hospitalizirani, nesposobni zaslužiti za življenje mesece ali leta, nesposobni za preživljanje svojih otrok, opustiti morate najljubše hobije, postanete invalid, posledice vas lahko psihično zlomijo,… V takšni situaciji je pametno, da si zagotovite pomoč izkušenega strokovnjaka, ki bo znal učinkovito zavarovati vaše koristi.

Zdravje nima cene in tudi ves denar tega sveta vam ga ne more povrniti. Vseeno pa denar bistveno olajša življenje po nezgodi; če ste imeli srečo in nimate hujših posledic, vam bo odškodnina omogočila neko zadovoljstvo, ki si ga sicer ne bi mogli privoščiti. Če pa ste imeli smolo in imate resne trajne posledice, je kvaliteta vašega bodočega življenja po nezgodi pretežno odvisna od tega, kakšno odškodnino boste prejeli: ali boste kot invalid živeli človeka vredno življenje, ali boste vegetirali na robu preživetja brez dostojanstva. Ker je socialne države vedno manj, razni socialni prejemki ne omogočajo dostojnega življenja. V takšni situaciji denar vseeno postane zelo pomemben: ker si boste iz odškodnine plačevali stroške zdravljenja; ker si boste lahko privoščili plačilo pomoči za opravila, ki jih zaradi invalidnosti niste več sposobni opravljati; ker si boste morda lahko kupili stanovanje, avto; privoščili privatno fizioterapijo, masažo; kljub brezposelnosti plačali letovanje za otroka,… V kakšni meri in kako dolgo pa boste vse to lahko plačevali, je odvisno od tega, kolikšno odškodnino boste prejeli. Zato je pametno, da dobro razmislite, kakšne kvalifikacije naj ima človek, ki vam bo urejal odškodnino. Ker je od tega pogosto odvisna vaša usoda. In odškodnino dobite le enkrat, popravnega izpita ni.

Poleg odškodnine za telesne poškodbe (nepremoženjska škoda) oškodovancu pripada še odškodnina za premoženjsko škodo: prikrajšanje na plači, renta, potni stroški, … Te zadeve so lahko dokaj enostavne, ali pa zelo zahtevne.

Poleg tega je v večini primerov potrebno urediti tudi nezgodno zavarovanje (dnevna odškodnina, trajna invalidnost).

Večina ljudi ne ve, da višina odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih poškodb ni določena z zakonom ali kakšnim drugim predpisom, Nikjer ni določeno, koliko dobite npr. za zvin vratne hrbtenice, ali zlom noge, ali hudo poškodbo glave, itd. Merila oz. okvirje, kakšna je višina odškodnin, je skozi desetletja izoblikovala sodna praksa. Višina odškodnine je odvisna od veliko lastnosti oškodovanca: starost, poklic, spol, aktivnost pred nezgodo,… V največji meri pa je višina odvisna od tega, kaj lahko dokažete. Odškodnine za nepremoženjsko škodo se gibljejo od 1.000 eur za najlažje poškodbe do 400.000 eur za najhujše. Zato lahko pri višinah odškodnin govorimo le o določenih okvirjih: npr. okvirji za zlom stegnenice so 20.000 – 50.000 eur; okvirji za običajno poškodbo vratne hrbtenice so 1.500 do 4.000 eur,… Koliko konkretno pa bo prejel določen oškodovanec, je odvisno od vsaj 15ih okoliščin; ena od najbolj pomembnih je sposobnost in angažiranost strokovnjaka, ki vam bo urejal odškodnino. Ali boste v spodnjih, srednjih ali zgornjih mejah okvirjev odškodnin?

Ker višina odškodnin ni predpisana, je še kako pomembno, kdo in kako jo ureja. Zavarovalnice, delodajalci in druge odgovorne osebe niso dobrodelne ustanove in njihov prvi in glavni cilj je, da plačajo nič, ali čim manj. To pomeni, da bodo najprej ponudili odškodnino, ki niti približno ne dosega niti spodnjih okvirjev sodne prakse. Če mislite, da vam bodo razni zavarovalni zastopniki (ali še huje: zavarovalni uslužbenci, ki likvidirajo škode) pošteno svetovali, ste njihova idealna stranka. Če si boste odškodnino urejali sami, je to najslabše, kar lahko naredite. Zakaj mislite, da zavarovalnice na veliko oglašujejo, da je “najbolje, najhitreje in najceneje, če si oškodovanec odškodnino ureja sam, direktno z zavarovalnico” (torej brez pomoči strokovnjaka!)? Ker so dobrega srca? Ali ker se jim to splača? Najlažje je naplahtati nevednega človeka. Zavarovalnica je popolna zmagovalka, če oškodovanca odpravi z nizko odškodnino, hkrati pa ga še prepriča, da je pri tem zelo zadovoljen. Zato imajo zavarovalnice interes, da čim manj oškodovancev zastopajo odvetniki. Ker odvetnika ne morejo pretentati z 1/3 zneska, ki bi bil primeren. Zato pa smo odvetniki za odškodnine verjetno najhujši sovražnik zavarovalnic.

Koliko časa imam za vložitev zahtevka oziroma uveljavljanja odškodnine?

Relativni zastaralni rok je tri leta od nezgode; v določenih primerih pa je lahko tudi tri leta od zaključka aktivnega zdravljenja (kot zaključek zdravljenja se praviloma šteje dan, ko je bil zaključen prvi bolniški stalež). Absolutni zastaralni rok poteče v petih letih od dneva nezgode in po poteku tega roka odškodnine v nobenem primeru ni več mogoče zahtevati.

Priporočamo, da odškodnino uveljavljate v roku največ treh let od nezgode, saj če boste čakali dlje, lahko pride do zastaranja delne ali celotne odškodnine. Torej ne čakajte predolgo; nikoli ne morete biti prehitri, lahko pa ste prepozni! V vsakem primeru se posvetujte z odvetnikom, ker velikokrat odškodnina tudi po preteku treh let še ni zastarana in jo je še vedno mogoče uveljaviti.

Koliko so stroški in kdaj jih morajo stranke plačati?

Naša odvetniška pisarna za svoje storitve zaračuna stranki stroške, ki so odvisni od količine vloženega dela in porabljenega časa. Stroški znašajo največ 10% od izplačane odškodnine, pogosto tudi manj. Stranka te stroške plača šele, ko prejme denar. Stranka do izplačila odškodnine nima nikakršnih stroškov.

Kako dolgo je potrebno čakati na odškodnino?

Kako dolgo oškodovanec čaka na izplačilo odškodnine, je odvisno od zapletenosti primera, od zavarovalnice, ki zahtevek obravnava, in od tega, ali nam stranka že takoj dostavi popolne podatke o povzročitelju nezgode. Naša odvetniška pisarna vloži odškodninski zahtevek pri odgovornostni zavarovalnici oz. odgovorni osebi. Vsaka zavarovalnica ima svoj sistem likvidacije škod in pri različnih zavarovalnicah traja različno dolgo, da pošljejo poravnalno ponudbo; nekatere so za silo korektne, nekatere pa katastrofalne.

Trajanje reševanja zahtevka pri zavarovalnici je odvisno tudi od vrste nezgode, saj mora zavarovalnica je v primeru razjasnjevanja krivde za nezgodo (temelja odgovornosti) pridobiti izjavo svojega zavarovanca (osebe, ki je odgovorna za nezgodo). Odzivnost zavarovanca (odgovorne osebe) odločilno vpliva na trajanje celotnega izvensodnega postopka. Z vsemi sredstvi se potrudimo, da zavarovalnice čimprej odgovorijo in posredujejo poravnalne ponudbe.

Kolikšna je višina odškodnine, ki jo lahko pričakujem?

Višina odškodnine je različna pri vsakem primeru, tako da je na to vprašanje težko odgovoriti brez temeljitega pregleda zdravstvene in druge dokumentacije. V osnovi pa je odvisna predvsem od vrste poškodbe, dolžine in poteka zdravljenja ter obsega trajnih posledic. Pomembna je tudi starost oškodovanca, spol, poklic, hobiji,... Potrebno je razumeti, da lahko imata dve osebi z enako poškodbo (npr. zlom noge v goleni) popolnoma različno zdravljenje – nekdo ima srečo in sanira enako poškodbo veliko hitreje in brez komplikacij, medtem ko lahko drugi prestaja dolgotrajno zdravljenje in mu ostanejo hude trajne posledice. Logično je, da je slednji upravičen do veliko višje odškodnine. Višine odškodnine ne določa noben predpis, ampak sodna praksa, ki se je izoblikovala skozi desetletja. Zato lahko pravilno oceno višine odškodnine poda le odvetnik z dolgoletnimi izkušnjami na področju odškodninskega prava, na podlagi temeljitega pregleda zdravstvene dokumentacije in ostalih pomembnih podatkov.

Kdaj sem upravičen do odškodnine?

Do odškodnine ste upravičeni v vseh primerih, ko je prišlo do telesnih poškodb in za to niste odgovorni sami. Poudarjamo da morate za določitev obsega škode razpolagati z ustrezno zdravstveno dokumentacijo (izvidi, izpisek iz zdravstvenega kartona, zdravniško potrdilo...).

Navajamo nekaj tipičnih primerov:

• prometne nesreče,
• delovne nesreče,
• nesreče na javnem ali zasebnem prostoru,
• nesreče na javnem ali zasebnem prostoru,
• nesreče na javnem ali zasebnem prostoru,
• padci na spolzkih ali poškodovanih tleh,
• smrt bližnjega (zakonca, otroka, starša, brata, sestre...),
• poškodba otroka v šoli ali vrtcu,
• prometne nesreče,
• tuja nepazljivost,
• tuje neprimerno vedenje,
• ste žrtev kaznivega dejanja,
• ostale poškodbe, za katere ste odgovorni sami in imate za to sklenjeno nezgodno zavarovanje.

Potrebno se je zavedati, da je vsak primer specifičen, uspešnost rešitve primera pa je odvisna od izkušenj in znanja tistega, ki vam bo odškodnino urejal. Svetujemo vam, da se v vsakem primeru brezplačno pozanimate v naši pisarni, tudi če ste drugje dobili informacijo, da do odškodnine niste upravičeni.

Kdaj sem kot oškodovanec upravičen do rente?

Oškodovanci imajo pravico do mesečne rente predvsem zaradi:

• potrebe tuje pomoči (npr. oškodovanci, ki zaradi hude trajne invalidnosti niso več sposobni skrbeti zase in potrebujejo tujo pomoč za nego, postrežbo,...)
• manjših bodočih prihodkov (razlika v plači, razlika v prodaji kmetijskih izdelkov, nezmožnost pridobivanja dohodka...),
• stroškov za ohranjanje obstoječega zdravstvenega stanja.

Kaj je izvensodni postopek?

Je postopek urejanja odškodnine brez sodišča. Po opravljenem razgovoru s stranko, ter prevzemu in preučitvi dokumentacije, sestavimo odškodninski zahtevek, ki ga naslovimo na zavarovalnico oziroma drugo odgovorno osebo. Po potrebi v dogovoru z zavarovalnico organiziramo izdelavo izvedenskega mnenja glede obsega škode (izvedenci medicinske stroke, avtomobilske stroke,..). Nato pridobimo poravnalno ponudbo. Po prejemu poravnalne ponudbe se z zavarovalnico pogajamo in skušamo doseči sprejemljiv dogovor o višini odškodnine. Približno 80% zadev rešimo sporazumno s poravnavo in se tako izognemo sodnemu postopku.

Kaj je sodni postopek?

Kadar zadeve ni mogoče rešiti sporazumno (še posebej pomembni so primeri, ko zavarovalnica pri pri težjih poškodbah ponudi bistveno prenizko odškodnino), stranki pošteno predstavimo potek sodnega postopka, prednosti in slabosti, možnosti za uspeh v pravdi, ter razložimo, kakšni stroški nastanejo v sodnem postopku. V dogovoru s stranko na sodišče vložimo tožbo in stranko zastopamo v celotnem postopku; od zavarovalnice pa zahtevamo takojšnje izplačilo nespornega dela ponujene odškodnine. S stranko se dogovorimo za plačilo odvetniških stroškov ali po odvetniški tarifi glede na opravljeno delo, ali glede na dosežen uspeh v pravdi. Če ocenimo, da so možnosti za uspeh majhne, strankam odsvetujemo vložitev tožbe in jih odvračamo od nesmiselnih in dragih pravd. Stranka naše odvetniške stroške plača šele na koncu vseh postopkov, ko prejeme denar. Praviloma je sodni postopek relativno dolgotrajen (ponavadi 1,5 – 2 leti, lahko tudi več), vendar pa od odškodnine tečejo zakonske zamudne obresti in je zato končni znesek odškodnine ustrezno višši. Pogosto pa tudi po vloženi tožbi (med samim sodnim postopkom) uspemo z nasprotno stranko skleniti poravnavo in tako postopek predčasno zaključimo.

Kaj je odbitna franšiza?

Odbitna franšiza je lastna udeležba zavarovanca (odgovorne osebe) pri škodi. Ob sklenitvi nekaterih zavarovanj si namreč zavarovanec lahko izbere delež škode, ki ga bo v primeru škodnega primera kril sam, iz svojega žepa. Ta delež, imenovan franšiza (ali tudi samopridržaj, ali lastna udeležba), je lahko izražen v odstotku zavarovalne vsote, v odstotku nastale škode ali v absolutnem znesku.

Naprimer pri kasko zavarovanjih vozil je franšiza določena v odstotku zavarovalne vsote (glede na vrednost vozila) in lahko znaša 1 %, 2 %, 4 % ali 8 %. Če zavarovanec izbere višjo odbitno franšizo, je zavarovalna premija nižja, vendar pa v primeru nezgode prejme toliko manjšo zavarovalnino.

NAČIN PLAČILA

V odškodninskih zadevah delamo glede na uspeh: stranka nas plača šele, ko prejme denar.

Naša odvetniška pisarna za svoje storitve zaračuna stranki stroške, ki so odvisni od količine vloženega dela in porabljenega časa. Stroški znašajo največ 10% od izplačane odškodnine, pogosto tudi manj. Stranka te stroške plača šele, ko prejme denar. Stranka do izplačila odškodnine nima nikakršnih odvetniških stroškov.