Pravni nasveti takoj

Zakaj je dobro poiskati dober pravni nasvet, tudi kadar se gre za vsakdanje stvari – preberite si spodnje resnične primere:

Hitenje pri uveljavljanju odškodnine in angažiranje posrednikov namesto strokovnjakov

Oškodovanec je bil poškodovan v prometni nesreči. Na prvi pogled ni utrpel hudih posledic. Z uveljavljanjem odškodnine se mu je po nepotrebnem zelo mudilo. Še preden je zaključil zdravljenje, je hitel na podjetje (d.o.o.), ki je obljubljalo “najvišje“, “najhitrejše“ in sploh “naj naj naj…“ izplačilo odškodnine; podjetje je takoj poslalo odškodninski zahtevek na zavarovalnico.

Odškodnino je res prejel hitro, v enem mesecu. To pa je bilo tudi vse. Odškodnina je bila nekajkrat prenizka, poravnava pa podpisana brez razmisleka in prehitro – še preden se je zdravljenje zaključilo; v nadaljevanju se je na grozo oškodovanca obrnilo tako, da se je njegovo zdravstveno stanje močno poslabševalo in oškodovanec je postal hud invalid.

Glede na vse, bi moral oškodovanec namesto približno 1.600 EUR (kolikor je prejel z uveljavljanjem preko posrednika) dobiti odškodnino med 40.000 in 50.000 EUR.

Opisani primer dokazuje, da je bolje, da uveljavljanje odškodnine prepustite izkušenemu odvetniku, kot pa kvazistrokovnjakom v obliki raznih d.o.o. za izterjavo odškodnin.

Mimogrede: poslali smo tudi odškodninski zahtevek na podjetje, ki je oškodovancu urejalo odškodnino in podpis poravnave: uveljavljali smo njihovo odškodninsko odgovornost, ker so oškodovanca zastopali malomarno in nestrokovno ter mu povzročili ogromno škodo. Podjetje pošte niti ne dvigne; zagotovo se odgovorni ne obremenjujejo veliko, saj gre za d.o.o. in tudi če jih bomo uspeli na papirju iztožiti za povzročeno škodo, bodo verjetno d.o.o. enostavno dali v stečaj, kar pomeni, da stranka denarja nikoli ne bo videla.

Če takšno napako stori odvetnik, ima stranka resnično možnost povrnitve škode: odvetniki imamo zavarovano odgovornost pri zavarovalnici, ki bi v primeru strokovne napake oškodovancu povrnila celotno škodo.

Svetujemo, da dobro razmislite, komu boste zaupali urejanje zadev, ki lahko imajo za vas usodni pomen.

Kasko zavarovanje – nepremišljeno izpolnjen obrazec

Na poti z avtomobilom, se je voznik ustavil na cestnem počivališču. Počivališče je bilo široko okoli 4m, na koncu pa se je prevesilo v prepad; zaščitne ograje ni bilo. Vozil je avto z avtomatskim menjalnikom. Vozniku se je zelo mudilo, ker ga je tiščalo na potrebo in je mislil le na to, kako bo čimprej izstopil iz avta. Ko je vozilo ustavil, motorja ni ugasnil. Že v trenutku, ko je izstopal iz avtomobila, se je avto začel premikati naprej (teren je bil rahel klanec navzdol) in brez voznika zapeljal v prepad ter se kotalil kašnih 20 m po skalovju.

Voznik pred izstopom očitno v naglici in zmoti ni pravilno zaustavil in preprečil premikanje avtomobila (verjetno ni zategnil ročne zavore, ali pa ni dal avtomatskega menjalnika v pozicijo blokade premikanja “P“) in posledično se je avto odpeljal v prepad; k sreči brez voznika.

Gre za tipičen primer, ko voznik sam povzroči škodo na avtu, po lastni krivdi. Za takšne primere je imel sklenjeno polno kasko zavarovanje pri zavarovalnici Triglav d.d..

Voznik je bil prepričan, da pri uveljavljanju zavarovalnine iz kasko police ne bo imel problemov. Ker ni dobro govoril slovensko, je odškodninski zahtevek na zavarovalnico izpolnila njegova žena (ki ob nezgodi ni bila prisotna). Žena, ki o avtomatskih menjalnikih ni imela pojma, je v odškodninski zahtevek zapisala, da je mož pred izstopom iz avtomobila menjalnik dal v položaj “P“ (Park – to je pozicija, ki blokira gibanje avta in v tej poziciji se avto ne more premakniti); tudi mož sam je bil v zmoti prepričan, da je dal menjalnik v pozicijo “P“.

Problem seveda je, da če bi prestavil voznik avtomatski menjalnik pred izstopom iz avta resnično v položaj ”P”, se avto ne bi mogel odkotaliti v prepad, saj ”P“ preprečuje gibanje vozila. Ko so na zavarovalnici videli, da voznik trdi, da se je avto premikal v položaju menjalnika “P”, so zahtevek gladko odklonili z obrazložitvijo, da se nezgoda na tak način ni mogla zgoditi.

Seveda je res, da avto v poziciji “P“ ne bi mogel zgrmeti v prepad. Problem je, ker je bil voznik v zmoti: zmotno je bil prepričan, da je dal menjalnik v “P“, čeprav ga očitno v resnici ni (ali pa ga je, pa ga je pri izstopanju po nesreči premaknil v drugo pozicijo, ki omogoča gibanje vozila, ali kakšna podobna nerodnost…).

Zavarovalnica je takšno človeško zmoto zlobno izrabila: vozniku ni izplačala odškodnine in že osem let jo voznik toži in dokazuje svoj prav.

Bistvo vsake nezgode je ravno v zmoti, nerodnosti, hitenju,…: ker se je voznik motil, da je avto zavrt in blokiran, je izstopil; zmotno je bil prepričan, da je prestavil menjalnik pravilno v “P“; kasko zavarovanje je namenjeno ravno takšnim primerom – ko se človek po nerodnosti zaleti, zgrmi iz ceste,… Vendar: ker je žena v odškodninski zahtevek napisala en problematičen stavek, tako, da je lahko zavarovalnica ta stavek malo zlorabila in ga tolmačila po svoje, sta ostala brez visoke zavarovalnine in voznik se že 8 let pravda in bori na sodišču.

Kako bi moral voznik sestaviti odškodninski zahtevek? Žena je napačno zapisala trditev, da je pred izstopom vozilo blokiral tako, da je menjalnik prestavil v “P“. Dejansko pa je voznik le zmotno menil, da je prestavil v “P“, v resnici pa ni. V zahtevek bi torej moral zapisati, da ne ve točno, v kakšnem položaju je bil menjalnik: da je bil prepričan, da ga je prestavil v “P“, vendar se je očitno zmotil in ga ni (zato avto ni bil blokiran); posledično se je avto odpeljal v prepad.

Za laika so to seveda takšne nianse, ki jih sploh ne more prepoznati kot pravno pomembne. Običajnemu človeku takšne zadeve niso jasne. Vendar zavarovalnice komaj čakajo na takšne stavke, da lahko zahtevke odklonijo. Nepomembna nerodnost se je sprevrgla v nočno moro.

Nauk:

En malce nenatančen stavek vam lahko povzroči katastrofo. Zato je bolje, da se posvetujete z izkušenim odvetnikom, kaj storiti v zapletenem primeru, preden sami pišete neumnosti. Voznik je raje privarčeval nekaj sto EUR za odvetniško svetovanje in je zahtevek napisala njegova žena. Posledično je ostal brez denarja, s pravdanjem na sodišču pa ima več tisoč evrov stroškov.

Odvetniki nismo poceni, vendar smo še vedno več kot stokrat cenejši, kot je cena opisane napake.

Nepremišljeno sklepanje poravnave, brez odvetnika

Resničen primer:

Zastopali smo stranko in uspešno iztožiti odškodnino od delodajalca. Sodba je bila pravnomočna, delodajalec pa se je izogibal plačilu. Zato smo vložili predlog za izvršbo na njegovo hišo. Izvršba bi bila zagotovo uspešna, stranka bi svoj denar prejela v roku nekaj mesecev, saj bi se dolžnikova hiša prodala na sodni dražbi.

Delodajalec pa je še pred prodajo njegove hiše na dražbi zlorabil naivnost naše stranke: šel je osebno do njega, brez naše vednosti, in mu podtaknil v podpis poravnavo, s katero se je zavezal stranki plačati 1.000 EUR. Njegov dolg do stranke pa je znašal več kot 8.000 EUR.

Seveda gre za prevaro; vendar pa je bila tudi stranka milo rečeno nepopisno neodgovorna. En zastonj telefonski klic in kratek posvet z odvetnikom bi ji prinesel 8x več denarja ter prihranil  stroške in muke dokazovanja prevare v novem sodnem postopku.

Kot je rekel Einstein: edina stvar, ki je še večja od vesolja, je človeška neumnost.

Nauk: ne nasedajte prevarantom, posvetujte se z odvetnikom.

Dedovanje in dolgovi zapustnika – polom brez odvetnika

Oče in njegov polnoletni otrok sta bila solastnika nepremičnin. Vendar pa je bil z zemljiško knjigo kot edini lastnik vpisan le oče.

Oče je bil močno zadolžen in ni poravnal dolgov, zato je očetov upnik predlagal izvršbo na nepremičnine; sodišče je predlogu upnika s sklepom ugodilo in bi v nadaljevanju prodalo nepremičnine na javni dražbi, da bi se upnik poplačal.

Vendar je bil delni lastnik (solastnik) teh nepremičnin tudi otrok dolžnika – kasneje naša stranka, ki je hotela  zavarovati svoj solastni delež na nepremičninah: zoper gornji sklep sodišča  je stranka sama (tedaj še ni bila naša stranka) vložila ugovor tretjega, da je ona solastnik nepremičnin, saj je vlagala vanje (originarna pridobitev lastninske pravice).

Sodišče je stranko napotilo na pravdo, v kateri je uspela, saj je sodišče izdalo zamudno sodbo zoper upnika, s katero je iz izvršbe izvzelo tiste očetove nepremičnine, na katerih je stranka zatrjevala lastninsko pravico.

Do tu je stranka zmagovala brez odvetnika, z malo lastne pameti in veliko sreče.

Potem pa je strankin oče umrl. Stranka v zapuščinskem postopku ni imela odvetnika in je lahkomiselno sprejela dediščino in s tem storila usodno napako; zato je upnik lahko uspešno predlagal nadaljevanje izvršbe zoper njo kot dedinjo in v postopku uspel; stranka je morala poplačati vse očetove dolgove, drugače bi izgubila tudi lastne nepremičnine. Prejšnjo zmago je spremenila v popoln poraz. Šele potem je prišla po nasvet v našo pisarno, ko je bilo že vse prepozno in izgubljeno.

Če bi imela stranka v zapuščinskem postopku odvetnika in ne bi šušmarila sama, bi uredili, da ne bi odgovarjala za očetove dolgove, saj ne bi dedovala, ampak bi prejela premoženje kot izločitveni upnik. Ker ni ravnala pravilno, je bila dolžna poravnati očetove dolgove kot dedinja tudi iz premoženja, ki je bilo v resnici njeno.

Seveda pa je imel upnik odvetnika in je pametno izkoristil vse napake stranke.

Delitev skupnega premoženja – veliko prikrajšanje

Zakonca sta se razvezala; iz časa zakona imela sta skupno stanovanje, katerega solastnika sta bila vsak eno polovico. V zemljiško knjigo sta bila vpisana oba, vsak do ½ stanovanja.

Stanovanje sta si delila v sodnem postopku, v katerem si stranka (bivša žena) ni najela odvetnika.

Stranka (bivša žena) je v sodnem postopku razdelitve skupnega premoženja z bivšim možem na sodišču sama podpisala sodno poravnavo glede delitve skupnega premoženja – stanovanja. S to poravnavo je bilo dogovorjeno, da bo bivši mož postal izključni lastnik njunega 1,5 sobnega stanovanja, ženi pa bo za njen delež izplačal 20.000 EUR. Stranka je prišla k nam v pisarno po sklenitvi poravnave, zato, ker naj bi bila pri sklepanju poravnave zavedena s strani bivšega moža o pravi vrednosti stanovanja, ki bi naj bila bistveno višja. Želela je dobiti še preostanek vrednosti polovičnega deleža (zmotno misleč, da je to zelo enostavno). Vsi roki so že bili zamujeni, pa tudi sicer bi z zahtevkom zaradi podpisa sodne poravnave zelo težko uspela. Po toči zvoniti je prepozno in tako škodljive poravnave ne bi smela podpisati. Nismo ji več mogli pomagati.

Če bi stranka v sodnem postopku delitve premoženja angažirala odvetnika, bi slednji lahko stranki svetoval o realni vrednosti nepremičnine in bi tudi sklenil takšno poravnavo, da bi stranka prejela pošteno in realno vrednost polovičnega dela na stanovanju. Tako pa je stranka žal sama sklenila poravnavo v svojo škodo, s katero je iztržila bistveno manj, kot bi v primeru, če bi jo zastopal odvetnik. Odvetnik bi jo stal približno 10% zneska, ki ga je z nespametno poravnavo izgubila.

Nepazljivost pri nakupu stanovanja

Kupec se je odločil, da bo podedovani denar investiral v nakup stanovanja, Stanovanje je našel po oglasu na internetu in se s prodajalcem dogovoril za ogled stanovanja. Ker mu je bilo stanovanje zelo všeč, zainteresiranih kupcev pa je bilo zaradi ugodne cene več, se je odločil, da bo stanovanje nemudoma kupil. Prodajalec je kupcu prijazno ponudil, da bo pri pravniku naročil sestavo prodajne pogodbe ter ga po sestavi le-te poklical, da se dogovorita za njen podpis. Prodajalec je kupca čez dva dni klical, da je pogodba pripravljena; še isti dan sta se kupec in prodajalec sestala v stanovanju, ki je bil predmet nakupa, in podpisala pogodbo. Prodajalec je kupcu tudi predlagal, da podpise overita kar na upravni enoti, saj je tam mnogo ceneje, kot pri notarju. Kupec se je s prodajalčevim goljufivim predlogom strinjal, saj ni vedel, da bi moral biti podpis overjen pri notarju; prav tako ni vedel, da je pogodba, katero je podpisal, nepopolna, saj ni vsebovala zemljiškoknjižnega dovolila, ter ni omogočala, da bi se kupec vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik stanovanja. Ob overovitvi podpisov na pogodbi na upravni enoti, je kupec prodajalcu izročil denar, prodajalec pa kupcu ključe stanovanja. Kupec je na podlagi sklenjene pogodbe predlagal svoj vpis v zemljiško knjigo, kar pa je sodišče zavrnilo, ker pogodba ni vsebovala pri notarju overjenega zemljiškoknjižnega dovolila. Nekaj dni po tem, ko je kupec prejel navedeni zavrnilni sklep zemljiškoknjižnega sodišča, je na vratih stanovanja pozvonila tretja oseba, katera je trdila, da je nova lastnica stanovanja ter ga spraševala, kdaj se namerava izseliti. Ko ji je kupec povedal, da se ne bo izselil, ker je on lastnik stanovanja, katerega je ravno kupil, mu je tretja oseba predočila prodajno pogodbo, katero je ta s prodajalcem sklenila dva dni za kupcem; ta pogodba pa je bila popolna in pravilno overjena pri notarju; tretja oseba je svojo lastninsko pravico na stanovanju tudi že vpisala v zemljiško knjigo in kupcu pokazala izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega je izhajalo, da je ona lastnica predmetnega stanovanja. Kupec je nemudoma poklical prodajalca, vendar številka ni več obstajala, prodajalec pa je očitno pobegnil iz Slovenije, saj  ni imel več prijavljenega prebivališča. Ker se kupec ni hotel izseliti iz stanovanja, je tretja oseba z sodno izvršbo dosegla njegovo izselitev. Kupec je tako ostal brez stanovanja in brez denarja.

Kaj se je zgodilo: prodajalec je bil goljuf; kupec je bil naiven in je ravnal skrajno neodgovorno. Prodajalec mu je podtaknil v podpis ničvredno pogodbo. Takoj, ko je kupec prodajalcu izročil denar, je prodajalec stanovanje isti dan prodal še enkrat, tokrat kupcu, ki je sklenil pravilno in veljavno pogodbo in se vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik.

Drugi kupec je stvari vodil pravilno in je postal lastnik stanovanja. Prvi kupec je “izvisel“ in ostal brez vsega.

Nagradno vprašanje se glasi: kateri kupec je imel odvetnika?

V praksi poznamo celo primere, ko je goljufu uspelo prodati isto stanovanje trikrat: dva kupca je naplahtal, eden pa je postal lastnik.

Nauk zgodbe:

Če bi se kupec pred podpisom pogodbe posvetoval z izkušenim odvetnikom, bi ta poskrbel, da bi kupec podpisal veljavno pogodbo in se vpisal v zemljiško knjigo; ali pa bi ga opozoril, da takšne pogodbe, kot mu jo je ponudil v podpis prodajalec, ne sme podpisati. Odvetnik bi stal 500 -1000 EUR; ker ga kupec ni plačal, je izgubil okoli 70.000 EUR.

Nepravilna sestava oporoke po nasvetih iz forumov – ostala brez hiše

Starejša vdova – zapustnica, ki je bila tudi lastnica hiše, je imela ničvrednega sina; zanjo ni skrbel, jo celo pretepel, nato se je odselil v tujino in z materjo prekinil vse stike. Za vdovo (bodočo zapustnico), ki je bila nekaj let pred smrtjo hudo bolna, je vsa leta skrbela njena nečakinja, katera se je preselila k zapustnici in celo prispevala k njenemu preživljanju. Zapustnica se je odločila, da bo nečakinji iz hvaležnosti, v zameno za nego in finančno podporo, po smrti zapustila hišo. Nečakinja se je zato na pravnem forumu pozanimala, kaj je potrebno storiti, da bo po tetini smrti edina dedinja hiše. Svetovali so ji, da naj zapustnica-teta napravi oporoko, v kateri naj hišo zapusti njej. Ker je bila zapustnica -teta tako hudo bolna, da je izredno težko pisala, je nečakinja po njenem nareku pisala oporoko, katero je zapustnica nato podpisala. Po smrti zapustnice v zapuščinskem postopku zapustničin sin oporoke ni priznal, zaradi česar je bil s strani zapuščinskega sodišča napoten na pravdo zaradi izpodbijanja oporoke. Zapustničinemu sinu je uspelo oporoko v osnem postopku razveljaviti – iz razloga, ker ta ni bila sestavljena v obliki, katero predpisuje zakon. Tako je sin podedoval hišo in vse ostalo premoženje, nečakinja pa je ostala brez vsega.

Nauk zgodbe:

Namesto neodgovornega iskanja pravnih nasvetov po forumih bi morala nečakinja poiskati nasvet pri odvetniku ali notarju; le-ta bi ji pravilno svetoval, kako sestaviti veljavno oporoko. Sicer je z iskanjem na forumih privarčevala stroške odvetniškega svetovanja, je pa ostala brez hiše.

Izvršba – laično nestrokovno opravljanje procesnih dejanj

Naročnik je naročil izvajanje gradbenih del. Izvajalec gradbenih storitev svojega dela ni opravil kvalitetno in v obsegu, kot je bilo dogovorjeno z naročnikom, ampak je svoje delo opravil nekvalitetno in v manjšem obsegu, ko je bilo določeno z gradbeno pogodbo. Cena storitve je bila določena od merske enote dogovorjenih del.

Izvajalec storitev je naročniku izstavil račun za večjo količino del, kot jo je resnično opravil. Naročnik je izvajalcu storitev plačal za opravljeno storitev le v višini dejansko opravljenih količin dela, v presežku pa je račun reklamiral. Izvajalec je zoper naročnika vložil predlog za izvršbo, kateremu je sodišče ugodilo. Naročnik je zoper sklep o izvršbi vložil pravočasen ugovor, ki ga je laično sestavil sam. V ugovoru je sicer navedel, da je izvajalec storitev opravil manjšo količino del od količine, za katero je izstavil račun, vendar pa je ugovor vseboval določene pomanjkljivosti. Ker je naročnik vložil pomanjkljiv laičen ugovor, ga je sodišče zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi. V nadaljevanju izvršilnega postopka je izvajalec storitev od naročnika izterjal sicer neutemeljeno visok znesek po izstavljenem računu, čeprav do plačila celotnega zneska po računu ni bil opravičen.

Nauk:

Samostojno sestavljanje pisnih vlog vam lahko povzroči veliko škodo. Bolje bi bilo, da bi naročnik prepusti sestavo ugovora izkušenemu odvetniku, kot pa da je sam pisal laične ugovore. Naročnik je s tem, ko je sam napisal ugovor zoper sklep o izvršbi, sicer privarčeval strošek odvetnika, vendar ga je sodišče zavrnilo. Izvajalec storitev je od naročnika prisilno izterjal znesek po izstavljenem računu, ki pa je bil vsaj desetkrat višji od stroškov sestave ugovora zoper sklep o izvršbi, ki bi ga sestavil izkušen odvetnik.

Ceneje je, da prepustite opravljanje procesnih (pravnih) dejanj izkušenemu odvetniku, saj boste s tem zagotovo privarčevali veliko več, kot pa je strošek odvetnika.

Nakup nepremičnine preko nepremičninske agencije

Stranka je na nepremičninski agenciji zasledila oglas za nakup počitniške hiše. Oglasila se je na nepremičninski agenciji in z njenim posredovanjem nepremičnino kupila. Po navodilu nepremičninske agencije je stranka morala na Upravni enoti sprejeti ponudbo za nakup nepremičnine, saj je šlo za kmetijsko zemljišče. Stranka je nato podpisala pogodbo za nakup nepremične. Pri nakupu je povsem zaupala nepremičninski agenciji in ni preverila niti lastniškega stanja, niti statusa nepremičnine, niti mapne kopije, niti si ni pridobila lokacijske informacije, iz katere bi bila razvidna namembnost zemljišča.

Nekaj let po nakupu je stranka dobila poziv gradbene inšpekcije, da se naj zglasi pri njih in zraven prinese dokumentacijo, na podlagi katere je bila zgrajena počitniška hiša. Ugotovljeno je bilo, da je celoten objekt nelegalna (črna) gradnja.

Stranki je bila dana možnost legalizacije objekta, ki pa ni bila uspešna, saj objekt leži na kmetijskem zemljišču, kjer gradnja objektov ni dovoljena. Stranka bi namreč morala za pridobitev gradbenega dovoljenja spremeniti namembnost zemljišča; le-ta pa se lahko spremeni zgolj v postopku sprejemanja oz. spreminjanja občinskega prostorskega načrta.

Stranka je za dejstvo, da je objekt nelegalna gradnja, izvedela prepozno, da bi lahko podala predlog v tekočem postopku sprejemanja OPN in je tako zamudila rok za podajo predlogov spremembe namembnosti v tekočem postopku. Posledica tega je, da bo stranka lahko predlog spremembe namembnosti podala šele v naslednjem postopku spreminjanja OPN, ki se še sploh ni začel in ki bo predvidoma zaključen najprej čez 10 let. Posledica navedenega je, da bo gradbena inšpekcija kupljeno počitniško hišo porušila, stranka pa nima nobene možnosti legalizacije. V posledici nelegalne gradnje je morala stranka plačati tudi več tisoč evrov nadomestila za degradacijo in uzurpacijo okolja.

Prav tako pa so zastarali vsi roki za vložitev kazenske ovadbe in odškodninske tožbe zoper prodajalca in nepremičninsko agencijo. Ta niti ne obstaja več.

Stranka je bila pri nakupu počitniške hiše zelo nepremišljena in malomarna. Če bi pri nakupu nepremičnine imela pomoč izkušenega odvetnika, bi ta preveril pravno stanje nepremičnine in ugotovil, da gre za kmetijsko zemljišče, na katerem ne more biti zgrajena počitniška hiša. Prav tako pa bi ugotovil, da je zgrajen objekt nelegalna gradnja in da je bil zgrajen brez ustrezne dokumentacije. Stranki bi odsvetoval nakup počitniške hiše in ji prihranil več deset tisoč evrov stroškov.

Sama pisala pogodbe po nasvetu prijateljev, ostala brez vsega

Stranka sama je z družinskim članom urejala razdružitev solastne nepremičnine. Vse sta urejala sama, brez odvetnika. Dogovorila sta se, da stranki ostane nepremičnina, drugega solastnika pa izplača. Po priporočilu prijateljev (pravnih telebanov), da je za stranko finančno ugodnejša darilna pogodba, kot pa kupoprodajna (zaradi plačila davka na promet z nepremičninami), je stranka sklenila darilno pogodbo. Pred sklenitvijo darilne pogodbe pa je po nasvetu istih prijateljev iz previdnosti sklenila še kupoprodajno pogodbo (ki jo je stranka shranila, ni pa bila med strankama več aktualna).

Vse pogodbe je pisala stranka sama in milo rečeno so bile pogodbe katastrofalno slabe.

Darilna pogodba je bila prijavljena davčnemu organu, potem pa se je začela kalvarija: daritelj (nasprotna stranka – solastnik) ni želel overiti svojega podpisa na darilni pogodbi; zato ga je stranka tožila na izdajo zemljiškoknjižnega dovolila. Daritelj je v sodnem postopku trdil, da podpis na darilni pogodbi ni njegov, stranka njegovega podpisa ni dokazala in strankin tožbeni zahtevek je bil zavrnjen. Ostala je brez nepremičnine.

Vse navedeno stranke še vedno ni izučilo. Pogumno je varčevala še naprej in ni poiskala odvetnika.

Nato je stranka “iz skladišča“ potegnila kupoprodajno pogodbo in vložila tožbo na izdajo zemljiškoknjižnega dovolila po kupoprodajni pogodbi. Hkrati je stranka nasprotniku tudi plačala celotno kupnino za nepremičnino. Vendar je tudi s tem zahtevkom (na podlagi kupoprodajne pogodbe) stranka v celoti propadla, ker postopek kupoprodaje nepremičnin ni bil pravilno izpeljan (ni bil skladen z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih) in je sodišče njen zahtevek zavrnilo.

Rezultat ravnanja stranke: stranka je plačala kupnino in ostala brez nepremičnine ter izgubila dve pravdi. To je je končno dovolj izučilo, da si je poiskala odvetnika. Sedaj ji ostaja le zahtevek na vračilo kupnine, kar pa bo morala uveljavljati od solastnika najprej v sodnem postopku, nato še izvršilnem postopku, najverjetneje z izvršbo prav na te nepremičnine, kar pa bo trajalo še vsaj 5-8 let, glede na potek tovrstnih postopkov.

NAUK:

V kolikor bi stranka že od začetka reševanje najugodnejše možnosti delitve solastnine zaupala izkušenemu odvetniku, bi lahko bila zadeva zaključena v roku 3 mesecev, upoštevaje tek upravnih postopkov v postopku prodaje kmetijskih zemljišč.

Sestanek na daljavo

Storitev „sestanek na daljavo“ oz. videokonferenca je namenjena vsem, ki ste v stiski s časom in/ali preveč oddaljeni od naših poslovalnic, da bi se k nam osebno oglasili na sestanek. Z uporabo moderne tehnologije lahko v časih informacijske tehnologije izvedemo video sestanek kar preko interneta. Vse kar potrebujete je računalnik z mikrofonom, internetno povezavo ter programsko opremo Skype. Med video sestankom s v živo pogovarjate s pravnikom, pri tem se vidita preko zaslona. Že pred (ali med) sestankom nam lahko pošljete dokumentacijo, da jo lahko pravnik med sestankom preštudira.

KAKO DO SESTANKA?

Po telefonu se z našo poslovno sekretarko dogovorite za termin sestanka na daljavo, želeni čas trajanja in ceno; pred sestankom morate dogovorjeni znesek za pravno svetovanje nakazati na naš račun.  Malo pred sestankom opravite testni klic preko Skype in počakate, da vas naš odvetnik v dogovorjenem terminu pokliče preko Skype. Programska oprema Skype zagotavlja čist in kakovosten zvok, možnost pregleda odvetnikovega računalniškega zaslona in s tem enostavno in varno pregledovanje dokumentov. Občutek je skoraj enak sestanku v živo.

POMOČ PRI NAMESTITVI SKYPE?

V primeru, da imate težave z namestitvijo programske opreme, ali potrebujete računalniški nasvet in podporo, to omenite naši poslovni sekretarki in povezala vas bo z našim IT strokovnjakom, ki vam bo pomagal pri namestitvi programske opreme in vzpostavitvi prvega klica.

Vzorci pravnih dokumentov

Vzorci pogodb za fizične osebe

Pripravili smo vam vzorce pogodb in pravnih dokumentov, ki so namenjeni za pravne zadeve fizičnih oseb. Dokumenti so pripravljeni tako, da vanj vpišete le kontekstne podatke in dokument je pripravljen. V primeru, da gre za kompleksnejšo pravno zadevo, vam svetujemo, da nas pokličete v pisarno, kjer vam bomo svetovali glede vaše pravne zadeve.

Knjižnica pogodb in pravnih dokumentov je na voljo v razdelku Dokumentacija.

Vzorci pogodb za pravne osebe

Vzorci pogodb in pravnih dokumentov za pravne osebe in samostojne podjetnike so na voljo v sklopu storitev pravnega svetovanja IN Pisarna. Odvetniška pisarna Boštjan in Marjana Verstovšek & odvetniki je poslovni partner podjetja Macin d.o.o., ki v sklopu ponudbe IN Pisarna zagotavlja pravne storitve za pravne osebe in samostojne podjetnike. IN Pisarna naročnikom ponuja celovit nabor podpornih storitev računovodstva, pravnega svetovanja, telekomuniciranja in računalništva. Vsi procesi se izvajajo v enotnem informacijskem sistemu, katerega značilnosti so delovanje v oblaku, varnost, dostopnost in odlična uporabniška izkušnja. Za več informacij obiščite njihovo spletno stran in preverite, kako lahko dobite dostop do vzorcev pravnih dokumentov brezplačno.