Stranka sama je z družinskim članom urejala razdružitev solastne nepremičnine. Vse sta urejala sama, brez odvetnika. Dogovorila sta se, da stranki ostane nepremičnina, drugega solastnika pa izplača. Po priporočilu prijateljev (pravnih telebanov), da je za stranko finančno ugodnejša darilna pogodba, kot pa kupoprodajna (zaradi plačila davka na promet z nepremičninami), je stranka sklenila darilno pogodbo. Pred sklenitvijo darilne pogodbe pa je po nasvetu istih prijateljev iz previdnosti sklenila še kupoprodajno pogodbo (ki jo je stranka shranila, ni pa bila med strankama več aktualna).
Vse pogodbe je pisala stranka sama in milo rečeno so bile pogodbe katastrofalno slabe.
Darilna pogodba je bila prijavljena davčnemu organu, potem pa se je začela kalvarija: daritelj (nasprotna stranka – solastnik) ni želel overiti svojega podpisa na darilni pogodbi; zato ga je stranka tožila na izdajo zemljiškoknjižnega dovolila. Daritelj je v sodnem postopku trdil, da podpis na darilni pogodbi ni njegov, stranka njegovega podpisa ni dokazala in strankin tožbeni zahtevek je bil zavrnjen. Ostala je brez nepremičnine.
Vse navedeno stranke še vedno ni izučilo. Pogumno je varčevala še naprej in ni poiskala odvetnika.
Nato je stranka “iz skladišča“ potegnila kupoprodajno pogodbo in vložila tožbo na izdajo zemljiškoknjižnega dovolila po kupoprodajni pogodbi. Hkrati je stranka nasprotniku tudi plačala celotno kupnino za nepremičnino. Vendar je tudi s tem zahtevkom (na podlagi kupoprodajne pogodbe) stranka v celoti propadla, ker postopek kupoprodaje nepremičnin ni bil pravilno izpeljan (ni bil skladen z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih) in je sodišče njen zahtevek zavrnilo.
Rezultat ravnanja stranke: stranka je plačala kupnino in ostala brez nepremičnine ter izgubila dve pravdi. To je je končno dovolj izučilo, da si je poiskala odvetnika. Sedaj ji ostaja le zahtevek na vračilo kupnine, kar pa bo morala uveljavljati od solastnika najprej v sodnem postopku, nato še izvršilnem postopku, najverjetneje z izvršbo prav na te nepremičnine, kar pa bo trajalo še vsaj 5-8 let, glede na potek tovrstnih postopkov.
NAUK:
V kolikor bi stranka že od začetka reševanje najugodnejše možnosti delitve solastnine zaupala izkušenemu odvetniku, bi lahko bila zadeva zaključena v roku 3 mesecev, upoštevaje tek upravnih postopkov v postopku prodaje kmetijskih zemljišč.
