Zakonca sta se razvezala; iz časa zakona imela sta skupno stanovanje, katerega solastnika sta bila vsak eno polovico. V zemljiško knjigo sta bila vpisana oba, vsak do ½ stanovanja.
Stanovanje sta si delila v sodnem postopku, v katerem si stranka (bivša žena) ni najela odvetnika.
Stranka (bivša žena) je v sodnem postopku razdelitve skupnega premoženja z bivšim možem na sodišču sama podpisala sodno poravnavo glede delitve skupnega premoženja – stanovanja. S to poravnavo je bilo dogovorjeno, da bo bivši mož postal izključni lastnik njunega 1,5 sobnega stanovanja, ženi pa bo za njen delež izplačal 20.000 EUR. Stranka je prišla k nam v pisarno po sklenitvi poravnave, zato, ker naj bi bila pri sklepanju poravnave zavedena s strani bivšega moža o pravi vrednosti stanovanja, ki bi naj bila bistveno višja. Želela je dobiti še preostanek vrednosti polovičnega deleža (zmotno misleč, da je to zelo enostavno). Vsi roki so že bili zamujeni, pa tudi sicer bi z zahtevkom zaradi podpisa sodne poravnave zelo težko uspela. Po toči zvoniti je prepozno in tako škodljive poravnave ne bi smela podpisati. Nismo ji več mogli pomagati.
Če bi stranka v sodnem postopku delitve premoženja angažirala odvetnika, bi slednji lahko stranki svetoval o realni vrednosti nepremičnine in bi tudi sklenil takšno poravnavo, da bi stranka prejela pošteno in realno vrednost polovičnega dela na stanovanju. Tako pa je stranka žal sama sklenila poravnavo v svojo škodo, s katero je iztržila bistveno manj, kot bi v primeru, če bi jo zastopal odvetnik. Odvetnik bi jo stal približno 10% zneska, ki ga je z nespametno poravnavo izgubila.
