Kupec se je odločil, da bo podedovani denar investiral v nakup stanovanja, Stanovanje je našel po oglasu na internetu in se s prodajalcem dogovoril za ogled stanovanja. Ker mu je bilo stanovanje zelo všeč, zainteresiranih kupcev pa je bilo zaradi ugodne cene več, se je odločil, da bo stanovanje nemudoma kupil. Prodajalec je kupcu prijazno ponudil, da bo pri pravniku naročil sestavo prodajne pogodbe ter ga po sestavi le-te poklical, da se dogovorita za njen podpis. Prodajalec je kupca čez dva dni klical, da je pogodba pripravljena; še isti dan sta se kupec in prodajalec sestala v stanovanju, ki je bil predmet nakupa, in podpisala pogodbo. Prodajalec je kupcu tudi predlagal, da podpise overita kar na upravni enoti, saj je tam mnogo ceneje, kot pri notarju. Kupec se je s prodajalčevim goljufivim predlogom strinjal, saj ni vedel, da bi moral biti podpis overjen pri notarju; prav tako ni vedel, da je pogodba, katero je podpisal, nepopolna, saj ni vsebovala zemljiškoknjižnega dovolila, ter ni omogočala, da bi se kupec vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik stanovanja. Ob overovitvi podpisov na pogodbi na upravni enoti, je kupec prodajalcu izročil denar, prodajalec pa kupcu ključe stanovanja. Kupec je na podlagi sklenjene pogodbe predlagal svoj vpis v zemljiško knjigo, kar pa je sodišče zavrnilo, ker pogodba ni vsebovala pri notarju overjenega zemljiškoknjižnega dovolila. Nekaj dni po tem, ko je kupec prejel navedeni zavrnilni sklep zemljiškoknjižnega sodišča, je na vratih stanovanja pozvonila tretja oseba, katera je trdila, da je nova lastnica stanovanja ter ga spraševala, kdaj se namerava izseliti. Ko ji je kupec povedal, da se ne bo izselil, ker je on lastnik stanovanja, katerega je ravno kupil, mu je tretja oseba predočila prodajno pogodbo, katero je ta s prodajalcem sklenila dva dni za kupcem; ta pogodba pa je bila popolna in pravilno overjena pri notarju; tretja oseba je svojo lastninsko pravico na stanovanju tudi že vpisala v zemljiško knjigo in kupcu pokazala izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega je izhajalo, da je ona lastnica predmetnega stanovanja. Kupec je nemudoma poklical prodajalca, vendar številka ni več obstajala, prodajalec pa je očitno pobegnil iz Slovenije, saj ni imel več prijavljenega prebivališča. Ker se kupec ni hotel izseliti iz stanovanja, je tretja oseba z sodno izvršbo dosegla njegovo izselitev. Kupec je tako ostal brez stanovanja in brez denarja.
Kaj se je zgodilo: prodajalec je bil goljuf; kupec je bil naiven in je ravnal skrajno neodgovorno. Prodajalec mu je podtaknil v podpis ničvredno pogodbo. Takoj, ko je kupec prodajalcu izročil denar, je prodajalec stanovanje isti dan prodal še enkrat, tokrat kupcu, ki je sklenil pravilno in veljavno pogodbo in se vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik.
Drugi kupec je stvari vodil pravilno in je postal lastnik stanovanja. Prvi kupec je “izvisel“ in ostal brez vsega.
Nagradno vprašanje se glasi: kateri kupec je imel odvetnika?
V praksi poznamo celo primere, ko je goljufu uspelo prodati isto stanovanje trikrat: dva kupca je naplahtal, eden pa je postal lastnik.
Nauk zgodbe:
Če bi se kupec pred podpisom pogodbe posvetoval z izkušenim odvetnikom, bi ta poskrbel, da bi kupec podpisal veljavno pogodbo in se vpisal v zemljiško knjigo; ali pa bi ga opozoril, da takšne pogodbe, kot mu jo je ponudil v podpis prodajalec, ne sme podpisati. Odvetnik bi stal 500 -1000 EUR; ker ga kupec ni plačal, je izgubil okoli 70.000 EUR.
